Pokojninska vrzel

Pokojninska vrzel nam pove, za koliko so povprečne pokojnine moških višje od povprečnih pokojnin žensk. V Sloveniji je leta 2019 znašala 16 %. Lahko rečemo, da je pokojninska vrzel seštevek vseh nakopičenih neenakosti, s katerimi se srečujejo ženske skozi celotno obdobje življenja – med ključnimi so stereotipna prepričanja in pričakovanja o vlogah žensk in moških.

Seznanite se z vzroki za pokojninsko vrzel.

➡ Kaj je pokojninska vrzel med spoloma?

➡ Zakaj nastane pokojninska vrzel med spoloma?

➡ Zakaj je pomembno, da odpravljamo pokojninsko vrzel med spoloma?

Upokojenke v EU-27 dobijo 70,5 centov za vsak euro, ki ga dobijo upokojenci.*
Upokojenke v Sloveniji dobijo 82,2 centa za vsak euro, ki ga dobijo upokojenci.*
V Sloveniji so pokojnine moških od ženskih višje za 17,8 %. Preračunano to pomeni, da upokojenke od 27. oktobra do konca leta ne prejemajo več dohodka.**
V EU-27 so pokojnine moških od ženskih višje za 29,5 %. Preračunano to pomeni, da upokojenke od 16. septembra do konca leta ne prejemajo več dohodka. **

Vir: * Eurostat, 2018 / ** Eurostat, 2018, lasten preračun

Kaj je pokojninska vrzel med spoloma?

Pokojninska vrzel nam pove, za koliko so povprečne pokojnine moških višje od povprečnih pokojnin žensk. Lahko rečemo tudi, da je pokojninska vrzel seštevek vseh nakopičenih neenakosti, s katerimi se srečujejo ženske skozi celotno obdobje zaposlitve.

V Evropski uniji je najvišja pokojninska vrzel pri starejših od 65 let v Luksemburgu – tam ženske prejemajo za 43 % nižje pokojnine kakor moški – in najnižja v Estoniji – tam so pokojnine žensk nižje za 1 %. V EU-27 znaša pokojninska vrzel skoraj 30 %, v Sloveniji pa 17,8 %.

Zakaj nastane pokojninska vrzel med spoloma?

Glavni vzrok za pokojninsko vrzel je količina časa, ki ga ženske in moški porabimo za plačano in neplačano delo. Pokojninski sistem temelji na višini vplačanih prispevkov, ta pa je odvisna od višine plače. Ženske v povprečju:

• prejemajo nižje plače kakor moški,

• opravijo več neplačanega dela,

• so pogosteje odsotne z dela zaradi nege bolnih družinskih članov in članic,

• prevladujejo v slabše vrednotenih poklicih,

• jih je manj na vodstvenih mestih,

• se do leta 2017 upokojujejo z manj delovne dobe.

Dejavniki, ki prispevajo k pokojninski vrzeli:

• Spolni stereotipi

• Plačna vrzel med spoloma

• Neplačano delo

• Odsotnosti z dela zaradi skrbi za bolne

• Nižji (prekinjeni) socialni prispevki zaradi skrbstvenih obveznosti

• Sočasno upokojevanje

Spolni stereotipi

“Spolni stereotipi so vnaprej določeni družbeni in kulturni vzorci, po katerih se ženskam in moškim pripisujejo lastnosti in vloge, določene in omejene z njihovim spolom. Spolno stereotipiziranje je resna ovira pri doseganju resnične enakosti spolov in prispeva k spolni diskriminaciji. Takšno stereotipiziranje lahko omeji razvoj naravnih talentov in sposobnosti deklic in dečkov, žensk in moških, njihove izobraževalne in poklicne preference in izkušnje, pa tudi življenjske priložnosti nasploh.”

Komisija Sveta Evrope za enakost spolov, 2016

Spolni stereotipi so eden najbolj trdovratnih vzrokov za neenakost žensk in moških v družbi. Prisotni so v vseh sferah življenja: v družini, vrtcu, šoli, službi, medijih, pri izbiri področja izobraževanja in zaposlitve, v športu, prostočasnih dejavnostih … Pogosto so tako vpeti v naše življenje, da jih sprejemamo kot samoumevne in se tako tudi obnašamo. Lahko vplivajo na ključne odločitve glede interesov, izobraževanja ter kariernih poti žensk in moških. Pogosto vplivajo tudi na to, kdo v družini prevzame večji del skrbi za otroke in gospodinjstvo. Vse to pa posledično vpliva tudi na upokojitev.

Plačna vrzel med spoloma

Višina pokojnine je odvisna od plačanih prispevkov, ti pa so odvisni od višine plače. Ženske v povprečju prejemajo nižje plače kakor moški – razlika med povprečnim bruto urnim plačilom zaposlenih moških in zaposlenih žensk predstavlja plačno vrzel. V Sloveniji je bila ta po podatkih Eurostata leta 2018 skoraj 9 %, v EU-27 pa skoraj 15 %.

Zakaj ženske v povprečju zaslužijo manj, čeprav so povprečno bolje izobražene kakor moški?

Vzroki za plačno vrzel se skrivajo v številnih dejavnikih. Med pomembnejšimi so:

• ženske prevladujejo v poklicih in panogah, kjer so plače nižje (npr. skrbstveni poklici, storitvene dejavnosti …) – govorimo o podcenjenosti ženskega dela,

• žensk je mnogo manj v tako imenovanih poklicih prihodnosti, ki so plačani bolje (npr. informacijsko-komunikacijske tehnologije, programiranje …),

• starševstvo je za karierni razvoj žensk večja ovira kakor za moške: ženske se zaradi družinskih obveznosti mnogo pogosteje kakor moški odpovedo napredovanju, zaradi lažjega usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja mnogo pogosteje zamenjajo službo in so mnogo pogosteje kakor moški odsotne z dela zaradi skrbi za bolne družinske člane in članice,

• ženske opravijo levji delež neplačanega dela (skrb za gospodinjstvo, otroke, ostarele, pomoči potrebne), ki je nujno potrebno, a finančno neovrednoteno,

• žensk je mnogo manj na mestih odločanja, zlasti na najvišjih, kjer so plače določene z individualnimi pogodbami in dodatki,

• ženske prevladujejo v javnem sektorju, kjer so delovna mesta bolj varna in praviloma omogočajo lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja – a so na številnih delovnih mestih plače na ravni minimalnih (strežno osebje v zdravstvenih ustanovah, številna delovna mesta v socialno-varstvenih zavodih …)

Neplačano delo

Ženske opravijo občutno večji delež neplačanega dela kakor moški. Eden ključnih vzrokov, da skrb za gospodinjstvo, otroke, bolne in ostarele ni enakomerno porazdeljena med oba spola, so spolni stereotipi. V preteklosti so ženske res skrbele samo za dom in družino, moški pa so bili prinašalci dohodka. Danes so ženske in moški v približno enakih deležih prisotni na trgu dela, neplačano delo pa ostaja pretežna domena žensk. Ženske so dvojno obremenjene ter zato lahko prikrajšane za karierne možnosti in priložnosti. Moški so prikrajšani za čas s svojimi otroki, obremenjeni pa so tudi zaradi še vedno prisotnega prepričanja, da je njihova osnovna naloga poskrbeti za finančno dobrobit družine.

Če se neplačano družinsko delo enakovredno porazdeli, pridobi vsa družba: ženske dobijo priložnost, da izrabijo vse svoje talente in potenciale ter tako še bolj prispevajo k družbenemu razvoju, moški pa dobijo priložnost, da enakovredno sodelujejo pri vzgoji in negi otrok, pri skrbi za ostarele in bolne. Tak način delitve dela ima pozitivne učinke tudi na manjšo pokojninsko vrzel: ženske lahko delajo s polnim delovnim časom, nimajo prekinitev kariere zaradi skrbi za otroke, bolne ali starejše, se ne upokojujejo predčasno …

Odsotnosti z dela zaradi skrbi za bolne

Nega ožjega družinskega člana ali članice je pri nas urejena bolje kakor v večini drugih držav, saj nam pripada denarno nadomestilo. Podatki kažejo, da veliko večino dni dopusta za tovrstno nego izrabijo ženske. Razlogov za to je več, temeljijo pa na spolnih stereotipih:

prepričanje, da za bolnega otroka najbolje poskrbi mama. A nego, sočutje, toplino, hrano in pijačo so v enaki meri kot matere sposobni zagotavljati tudi očetje. Če trdimo, da mama bolje poskrbi za bolnega otroka, potem v resnici sporočamo, da so očetje nekompetentni – takšno prepričanje ne sodi več v 21. stoletje;
delovno okolje je pogosto nenaklonjeno odsotnosti moških zaradi nege otrok. Na moške veliko delodajalcev (in družbe) gleda kot na delavce brez skrbstvenih obveznosti. A raziskave kažejo, da si moški želijo preživljati več časa s svojimi družinami. Možnost usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja močno vpliva na zadovoljstvo s službo in zdravje. Delodajalcu, ki bo omogočal usklajevanje obeh sfer življenja, se bo to obrestovalo z večjim zadovoljstvom zaposlenih, večjo pripadnostjo, večjo predanostjo delu …

Ženske večji del skrbstvenih obveznosti pogosto prevzemajo nase kar same, saj jih dojemajo kot izključno svojo nalogo. Zakaj? Ker so tako počele njihove babice in mame, ker so tako vzgojene, ker menijo, da je tako prav, ker jim tako sporoča družba… In smo spet pri spolnih stereotipih – pri zakoreninjenih predstavah, kaj naj bi počele ženske in kaj moški.

Nižji (prekinjeni) socialni prispevki zaradi skrbstvenih obveznosti

Slovenija sicer ne sodi med države, kjer bi ženske množično prekinjale kariero zaradi skrbstvenih obveznosti. A vendar se lahko ob pomanjkanju kapacitet za institucionalno varstvo starejših, bolnih in otrok zgodi tudi to. Zagotovitev dostopnega in kakovostnega otroškega varstva je eden najpomembnejših ukrepov, ki – zlasti ženskam – omogoča prisotnost na trgu dela. Spolni stereotipi botrujejo temu, da je skrb za majhne otroke večinoma v domeni žensk, zato so one tiste, ki prekinejo zaposlitev, če možnosti organiziranega varstva otrok ne ustrezajo potrebam družine. Enako velja, če ni storitev za pomoči potrebne starejše, bolne in invalidne.

Ženske tudi pogosteje delajo s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Čeprav je neposredni učinek zgolj nekaj let tovrstnega dela na višino pokojnine morda zanemarljiv, pa ima lahko številne druge posledice, ki se kopičijo in kot celota vplivajo na višino pokojnine. Gre predvsem za manjše ali zakasnele možnosti kariernega razvoja – to pa posledično vpliva na višino plače in plačanih prispevkov, na katerih temelji naša pokojnina.

Do leta 2017 so se ženske v Sloveniji upokojevale z manj dopolnjenimi leti pokojninske dobe kot moški. Leta 2016 so imele ob uveljavitvi starostne pokojnine 4 mesece manj pokojninske dobe kot moški. To se je spremenilo leta 2017, ko so imele ženske 8 mesecev več pokojninske dobe kot moški, leta 2019 pa že 1 leto in 8 mesecev več.

Sočasno upokojevanje

V nekaterih primerih imajo ženske nižjo pokojninsko dobo zaradi sočasnega upokojevanja s partnerji. Ko upokojitveno starost doseže moški, se zaradi želje po skupnem preživljanju časa upokoji tudi ženska. Ker je praviloma mlajša, takrat še ne dosega zanjo najugodnejših upokojitvenih pogojev. Njena pokojnina je tako lahko nižja. To se v družinskem proračunu z dvema pokojninama morda niti ne pozna veliko. A ženske v povprečju živijo dlje in manko se pokaže, če ženska ostane sama in je odvisna zgolj od svoje pokojnine. Ravno tako ni nujno, da so prihodki združeni v skupnem družinskem proračunu. Sočasno upokojevanje, ko ima eden od partnerjev (v veliki večini primerov bo to ženska) znatno nižji dohodek, lahko pomeni tudi, da je blaginja ženske v veliki meri odvisna od tega, v kakšni meri partner z njo deli svoj dohodek.

Zakaj je pomembno, da odpravljamo pokojninsko vrzel med spoloma?

Ekonomska neodvisnost je ena najpomembnejših sestavin enakosti spolov. Ekonomska neodvisnost pomeni sposobnost živeti neodvisno življenje in sami sprejemati odločitve – to pa brez zadostnih sredstev za preživljanje ni možno. Ker je pokojninska vrzel rezultat vseh v karieri nakopičenih neenakosti in diskriminacije žensk, je nujno, da vsi – tako ženske same, kot delodajalci in institucije – sprejemamo ukrepe, ki te neenakosti odpravljajo in stremijo k ničelni pokojninski vrzeli. Za vse nas je še zlasti pomembno, da se pravočasno pozanimamo o vseh vidikih pokojninskega sistema in na tej podlagi in v skladu z možnostmi sprejemamo informirane, dobro premišljene odločitve.

Več informacij o dejavnikih, ki lahko pomembno vplivajo na vašo upokojitev, najdete v zavihku Pokojninski sistem

Uporabne povezave (mnoge v angleščini):

• Podatkovna baza Evropskega inštituta za enakost spolov
https://eige.europa.eu/gender-statistics/dgs

• Plačna vrzel in stanje v EU
https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/gender-equality/equal-pay/gender-pay-gap-situation-eu_en#documents

• Akcije EU za zmanjšanje plačne vrzeli
https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/gender-equality/equal-pay/eu-action-equal-pay_en

• Enako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma (publikacija, 2013)
https://www.zsss.si/wp-content/uploads/2017/01/Studija_EnakoPlaciloZaEnakoDelo.pdf

• The Gender Gap in Pensions in the EU (publikacija, 2015)

• Strategija za enakost spolov 2020-2025
https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/gender-equality/gender-equality-strategy_en