Pokojninski sistem

Naša pokojnina je odvisna od višine plačanih prispevkov in dopolnjene pokojninske dobe. Slovenski pokojninski sistem je enoten in obvezen za vse zaposlene in druge osebe, ki ustvarjajo dohodek iz zaposlitve ali druge pridobitne dejavnosti. Pod določenimi pogoji se lahko vanj prostovoljno vključijo tudi neaktivne osebe. Zavarovanje nam zagotavlja dohodke takrat, ko si jih sami zaradi starosti ali invalidnosti ne moremo zagotavljati ali pa imamo za to zmanjšane zmožnosti. Obvezno zavarovanje je urejeno kot pretočni sistem: zaposlene generacije vplačujejo prispevke, ki se porabijo za tekoče izplačilo pravic upokojene generacije. Shema obveznega zavarovanja vključuje pravico do pokojnine, pravice na podlagi invalidnosti ter pravici do letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo.

Seznanite se z bistvenimi značilnostmi pokojninskega sistema.

➡ Kaj vem o pokojninskem sistemu?
➡ Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
➡ Koliko prispevamo za zavarovanje?
➡ Pokojninska doba in pokojninska osnova
➡ Vrste pokojnin
➡ Letni dodatek
➡ Višina pokojnine
➡ Odločitve in možnosti na trgu dela vplivajo na višino pokojnine
➡ Upokojitev ni obvezna
➡ Želimo se upokojiti – kaj moramo storiti?
➡ O pokojninah na kratko

Kaj vem o pokojninskem sistemu?

Ste že razmišljali o upokojitvi? Je vaša tik pred vrati ali še daleč v prihodnosti? V resnici ni pomembno, kako daleč je vaša upokojitev, pomembno je, da veste, kdaj, pod kakšnimi pogoji in kje uveljavite pravico do pokojnine. In – morda še bolj pomembno: kaj vse vpliva na njeno višino.

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Če smo v delovnem razmerju pri organizaciji in drugem delodajalcu, samozaposlena oseba, ki opravlja samostojno pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, kmetica ali kmet oziroma članica ali član kmečkih gospodarstev, ali opravljamo nekatere druge dejavnosti, ki so podlaga za zavarovanje (npr. smo družbenica ali družbenik, družinska pomočnica ali pomočnik, opravljamo študentsko delo itd.), smo vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in od plače oziroma dohodka plačujemo prispevek.

Za nekatere skupine zavarovank in zavarovancev obstajajo nekateri posebni pogoji za vključitev v obvezno zavarovanje. Npr. kot kmetica ali kmet oziroma kot članica ali član kmečkega gospodarstva smo obvezno vključeni v  zavarovanje šele ob doseganju minimalnega dohodka kmetije iz kmetijske dejavnosti na zavarovanega člana ali članico (4.894,06 evrov letno za leto 2020).

V obvezno zavarovanje smo vključeni tudi v nekaterih primerih, ko ne opravljamo dela: smo brezposelni in prejemamo nadomestilo ali če nam zavod za zaposlovanje plačuje prispevke do izpolnjevanja pogojev za starostno upokojitev, če prejemamo starševsko nadomestilo, starševski dodatek, če prejemamo bolniško nadomestilo po prenehanju delovnega razmerja itd.

Če v obvezno zavarovanje nismo vključeni, se lahko vanj, v primerih, ki jih določa zakon, vključimo tudi prostovoljno. Vključimo se lahko: če smo starejši od 15 let ter ne izpolnjujemo pogojev za obvezno zavarovanje; v določenih primerih, če delamo v tujini in tam nismo vključeni v zavarovanje; če delamo s krajšim delovnim časom, se lahko zavarujemo za razliko do polnega delovnega časa; če prejemamo družinsko, vdovsko ali poklicno pokojnino in sami še nismo izpolnili pogojev za upokojitev; če imamo status kmetice ali kmeta in ne dosegamo dohodka za obvezno vključitev ali če za prenos kmetijskega gospodarstva prejemamo rento.

Posebna oblika zavarovanja je obvezno poklicno zavarovanje, v katerega smo vključeni zavarovanci in zavarovanke, ki opravljamo posebno težka in zdravju škodljiva dela ter tisti, ki opravljamo dela, ki jih po določeni starosti ni več možno uspešno opravljati. Prispevke plačuje delodajalec.

Vključimo se lahko tudi v dodatno pokojninsko zavarovanje, ki predstavlja temeljno obliko varčevanja za starost in jo država spodbuja z davčnimi olajšavami. Denarna sredstva, ki jih vplačujemo sami ali nam jih vplačuje delodajalec, se zbirajo na naših osebnih računih.

S pokojninskim in invalidskim zavarovanjem si zagotavljamo dohodek takrat, ko si zaradi različnih razlogov (nastop zavarovanega primera) sami ne zmoremo zagotavljati dohodkov za preživetje ali pa so zmožnosti za to zmanjšane.

Koliko prispevamo za zavarovanje?

Za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsak mesec plačujemo prispevek od  mesečne osnove, ki je izračunana na podlagi naše plače oziroma dohodka. Prispevek zavarovanke ali zavarovanca je 15,5 % od osnove, prispevek delodajalca 8,85 % od osnove, skupaj 24,35 %. 

Prispevke v imenu in za račun delavke ali delavca, tako kot dohodnino, obračuna in Finančni upravi Republike Slovenije nakaže delodajalec. Enako velja tudi v primeru dela na podlagi drugih pravnih razmerij: tudi v tem primeru prispevke v večini primerov obračuna in plača izplačevalec dohodka. Samozaposlene osebe, družbenice ali družbeniki in kmetice ali kmetje prispevke plačujejo sami s pomočjo predizpolnjenih obračunskih obrazcev preko portala eDavki. Nekaterim skupinam zavarovank in zavarovancev plačuje prispevek Republika Slovenija (npr. rejnicam in rejnikom, samozaposlenim osebam v kulturi, staršem za čas prejemanja starševskega nadomestila).

Prispevek za obvezno poklicno zavarovanje znaša 9,25 % (v nekaterih primerih je nižji) in ga plačuje delodajalec ali zavarovanec ali zavarovanka, ki opravlja pridobitno ali drugo samostojno dejavnost.

Ali so naši prispevki obračunani in plačani, lahko preverimo pri Finančni upravi Republike Slovenije oziroma preko portala eDavki ali mobilne aplikacije eDavki.

Pokojninska doba in pokojninska osnova

Z vključitvijo v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in s plačevanjem prispevkov pridobivamo pokojninsko dobo. Pokojninska doba zajema vsa obdobja zavarovalne dobe in posebne dobe. Zavarovalna doba je obdobje, ko smo bili obvezno ali prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje, ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki (npr. dokupljena pokojninska doba, z odločbo priznano obdobje časa skrbi za otroka v prvem letu starosti). Posebna doba  zajema obdobja, ki se v skladu z zakonom štejejo v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov (npr. opravljanje dolžnosti pri obrambi države), ki pa brez zakonsko določene minimalne zavarovalne dobe (15 let) ne daje pravice do pokojnine. Pod pojmom pokojninska doba brez dokupa razumemo obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani, obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti in obdobje delovnega razmerja v tujini, vendar brez dokupa pokojninske dobe.

V odvisnosti od pokojninske dobe se določi višina odmernega odstotka. Daljšo pokojninsko dobo imamo, višji je odmerni odstotek.

Kot zavarovana oseba od dohodkov oziroma osnov (plače, določenih nadomestil, drugih prejemkov itd.) plačujemo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Najugodnejše povprečje mesečnih osnov v 24 zaporednih letih imenujemo pokojninska osnova, na podlagi katere se odmeri pokojnina. Zaradi medsebojne primerljivosti se osnove iz prejšnjih let preračunajo z valorizacijskim količnikom. Kot leto zavarovanja se nam upošteva tisto leto, v katerem so bili plačani prispevki za najmanj 6 mesecev in smo dopolnili najmanj 6 mesecev zavarovalne dobe. To pa ne velja v primeru, če v tem letu uveljavljamo pravico do pokojnine. Koledarsko leto, v katerem uveljavljamo pravico do pokojnine, se namreč ne upošteva v pokojninsko osnovo.

* Odmerni odstotek je odvisen od dopolnjene pokojninske dobe. Odmerjena pokojnina se nato usklajuje v skladu z veljavnimi predpisi.

Vrste pokojnin

Iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko, ob izpolnjevanju pogojev, pridobimo naslednje vrste pokojnin:

Starostna pokojnina

Pravico do starostne pokojnine lahko uveljavimo pri starosti 65 let, če imamo najmanj 15 let zavarovalne dobe, to je obdobje obvezne ali prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki (npr. dokup pokojninske dobe, z odločbo priznano obdobje časa skrbi za otroka v prvem letu starosti). Prej lahko uveljavimo pravico do pokojnine, če imamo 40 let pokojninske dobe brez dokupa in smo stari vsaj 60 let. V pokojninsko dobo brez dokupa se štejejo obdobja obvezne vključitve v zavarovanje, delovnega razmerja v tujini, prostovoljne vključitve do 31. 12. 2012, če so bili plačani prispevki, in opravljanje kmetijske dejavnosti. Ne štejejo pa se obdobja prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje po 1. januarju 2013, zavarovalna doba za čas skrbi za otroka v prvem letu starosti, dokup pokojninske dobe itd.

Za uveljavitev pravice do starostne pokojnine veljajo za ženske in moške enaki pogoji.

Znižanje starostne meje

Starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine se nam lahko zniža zaradi skrbi za otroka, vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom, služenja obveznega vojaškega roka, dela na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem in zaradi osebnih okoliščin, pogojenih z zdravstvenim stanjem. V nekaterih primerih je dopustno znižanje starostne meje za ženske in moške različno.

Do znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka s slovenskim državljanstvom, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno, v prvem letu njegovega življenja smo upravičeni, če smo izrabili pravico iz naslova starševstva – starševski dopust. Do znižanja starostne meje zaradi skrbi za otroka je upravičena ženska, razen če je pravico do nadomestila iz naslova starševstva izrabil moški v trajanju vsaj 120 dni. Znižanje starostne meje znaša za: enega otroka – 6 mesecev, dva otroka – 16 mesecev, tri otroke – 26 mesecev, štiri otroke – 36 mesecev, pet in več otrok – 48 mesecev. Znižanja ne moremo uveljaviti, če smo uveljavili povečanje odmernega odstotka zaradi skrbi za otroka.

Če smo dopolnili 38 let pokojninske dobe brez dokupa pred dopolnitvijo 65 let starosti, se nam starostna meja (65 let) zaradi skrbi za otroka lahko zniža največ do dopolnjenega 61. leta starosti, če pa smo dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa pred dopolnitvijo 60 let starosti, se nam starostna meja (60 let) lahko zniža največ do dopolnjenega 56. leta (ženska) oziroma do dopolnjenega 58. leta (moški) starosti.

Če smo se v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključili pred dopolnjenim 18. letom starosti in smo dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa že pred dopolnitvijo 60 let starosti, se nam starostna meja (60 let) lahko zniža največ do dopolnjenega 57. leta (ženske) oziroma do 58. leta (moški) starosti.

Zaradi služenja obveznega vojaškega roka se nam lahko, če smo moški in smo dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa pred dopolnitvijo 60 let starosti, starostna meja (60 let) zniža za dve tretjini dejanskega trajanja vojaškega roka, vendar največ do 58. leta starosti. Če smo dopolnili 38 let pokojninske dobe brez dokupa pred dopolnitvijo 65 let starosti, pa se nam starostna meja (65 let) lahko zniža največ do dopolnjenega 63. leta starosti.

Poleg naštetih razlogov se starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine zniža tudi zaradi osebnih okoliščin in dela na delovnih mestih, kjer se je zavarovalna doba štela s povečanjem.

Če imamo več okoliščin za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, je v zakonu določen vrstni red nižanj.

Predčasna pokojnina

Če smo stari 60 let in smo dopolnili 40 let pokojninske dobe (vanjo se štejejo obdobja, za katera so bili plačani prispevki, vključno z obdobjem prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 1. 1. 2013, in dokupljena zavarovalna doba, pa tudi posebna doba, kot je npr. opravljanje dolžnosti pri obrambi države), lahko uveljavimo pravico do predčasne pokojnine. A to pomeni, da bomo prejeli zmanjšano pokojnino (t. i. malusi) in da je zmanjšanje trajno.

Pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine so za ženske in moške enaki.

Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove enako kot starostna pokojnina, nato pa se za vsak mesec manjkajoče starosti, do dopolnitve 65 let starosti, pokojnina zmanjša za 0,3 %. Skupno zmanjšanje pokojnine ne more znašati več kot 18 %, saj se starostna pokojnina lahko zmanjšuje za največ pet let manjkajoče starosti.

Če uveljavljamo pravico do predčasne pokojnine, se nam starostna meja za pridobitev pravice ne more znižati zaradi skrbi za otroke, lahko pa uveljavljamo povečanje odmernega odstotka zaradi skrbi za otroka.

Delna pokojnina

Če izpolnjujemo pogoje za starostno ali predčasno pokojnino in želimo še naprej delati s krajšim delovnim časom (in smo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani), najmanj dve uri dnevno oziroma deset ur tedensko, se lahko upokojimo delno. V takšnem primeru poleg plače prejemamo delno pokojnino.

V primeru, ko se upokojimo delno in delamo vsaj polovični delovni čas, smo upravičeni tudi do sorazmernega dela izplačila 40 % starostne pokojnine, ki jo lahko prejemamo največ tri leta, nato prejemamo sorazmerni del izplačila 20 % starostne pokojnine.

Izplačilo dela pokojnine

Če izpolnjujemo pogoje za starostno pokojnino in ostanemo v obveznem zavarovanju za  polni zavarovalni čas, lahko uveljavimo izplačilo 40 % starostne pokojnine, ki jo lahko prejemamo največ tri leta, nato prejemamo 20 % starostne pokojnine. Do izplačila dela pokojnine, vendar v sorazmernem deležu, smo upravičeni tudi, če se upokojimo delno in delamo vsaj polovični delovni čas.

Vdovska in družinska pokojnina

Vdovska pokojnina nam pripada kot preživeli zakonski oziroma izvenzakonski partnerici ali partnerju, če smo do smrti umrlega zavarovanca ali zavarovanke oziroma uživalca ali uživalke pravic stari 58 let (velja od leta 2022 dalje, v letu 2020 moramo biti stari 57 let in v letu 2021 57,5 let), če smo popolnoma nezmožni za delo ali če moramo preživljati otroke, ki imajo pravico do družinske pokojnine. Pravico do vdovske pokojnine lahko uveljavimo tudi kot razvezani zakonski oziroma izvenzakonski partner ali partnerica, če nas je bila umrla oseba dolžna preživljati. Pod določenimi pogoji pa nam pravica pripada tudi kot zunajzakonski partnerici ali partnerju in partnerici ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti.

Poleg pogojev na strani preživelega zakonskega partnerja ali partnerice oziroma razvezanega zakonskega partnerja ali partnerice, zunajzakonskega partnerja ali partnerice oziroma partnerice ali partnerice v registrirani istospolni partnerski skupnosti, morajo biti izpolnjeni tudi pogoji na strani umrle osebe.

Če starosti 58 let (57 let v letu 2020 oziroma 57,5 let v letu 2021) še nismo dopolnili, dopolnili pa smo starost 53 let (52 let v letu 2020 oziroma 52,5 v letu 2021), bomo lahko vdovsko pokojnino uveljavili, ko bomo stari 58 let (57 let v letu 2020 oziroma 57,5 let v letu 2021).

Če izpolnjujemo pogoje za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, hkrati pa že prejemamo ali pa izpolnjujemo pogoje za pridobitev predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, imamo možnost izbire, katero pokojnino želimo prejemati. Če je za nas ugodneje, da obdržimo lastno pokojnino, nam v nekaterih primerih pripada še del vdovske pokojnine (15 % zneska pripadajoče vdovske pokojnine, vendar največ do zneska v višini 11,7 % najnižje pokojninske osnove). 

Kljub izpolnjevanju pogojev vdovske pokojnine ne moremo pridobiti v primeru pravnomočne obsodbe za naklepno kaznivo dejanje uboja zavarovanca oziroma zavarovanke.

Družinska pokojnina pripada otrokom, pastorkam, pastorkom, vnukinjam, vnukom in drugim otrokom brez staršev, ki jih je zavarovana oseba preživljala. Ta vrsta pokojnine pripada tudi staršem, ki jih je preživljal umrli otrok. Za pridobitev te pravice so določeni različni pogoji, kot npr. starost, šolanje, nezmožnost za delo, in sicer tako na strani umrle osebe kot tudi na strani družinskih članov ali članic.

Invalidska pokojnina

Pravico do invalidske pokojnine pridobi oseba (delovni invalid ali invalidka) po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pri kateri je:   

nastala invalidnost I. kategorije,

nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožna za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ta pa ji ni zagotovljena, ker je starejša od 55 let,

nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožna za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa ji ni zagotovljena, ker je starejša od 50 let,

nastala invalidnost II. ali III. kategorije in ji ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnila 65 let starosti.

Pravico do invalidske pokojnine lahko zavarovana oseba pridobi tako v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni kot tudi v primeru poškodbe zunaj dela oziroma bolezni, vendar pa je morala biti v slednjem primeru oseba predhodno določeno obdobje vključena v obvezno zavarovanje. To obdobje vključitve mora obsegati najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti oziroma 26. leta, če imamo višjo strokovno izobrazbo in 29. leta, če imam visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo. Drugačna pravila veljajo za mlajše invalidke in invalide.

Letni dodatek

Prejemnicam in prejemnikom pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja se, ob izpolnjevanju pogojev, enkrat letno izplača letni dodatek, ki ima socialnovarstveno funkcijo in se izplača v odvisnosti od višine zneska pokojnine.

Višina pokojnine

Višina starostne pokojnine je odvisna od višine pokojninske osnove in odmernega odstotka, ki se povečuje z dolžino dopolnjene pokojninske dobe.

Pokojninsko osnovo tvori najugodnejše povprečje mesečnih osnov zavarovanke ali zavarovanca, znižano za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, v katerihkoli zaporednih 24 letih zavarovanja od 1. januarja 1970 dalje. Pri izračunu pokojninske osnove se osnove iz preteklih let preračunajo z valorizacijskimi količniki. Določena je najnižja in najvišja pokojninska osnova. Najnižja pokojninska osnova od 1. januarja 2020 znaša 894,88 EUR in najvišja 3.579,52 EUR.

Za 15 let pokojninske dobe je določen odmerni odstotek v višini 29,5 %, ki se za vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe povečuje za 1,36 %. Za ženske je ta že dosežen, moški ga bodo dosegli v prehodnem obdobju do leta 2025. V tem obdobju se jim za 15 let dopolnjene zavarovalne dobe odmerni odstotek vsako leto postopoma zvišuje za 0,5 % (s 27 % na 29,5 %), za vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe pa za 0,02 % (z 1,26 % na 1,36 %).

Višina odmernega odstotka navzgor ni omejena. Posameznica ali posameznik si lahko s podaljševanjem delovne aktivnosti odmerni odstotek in s tem višino pokojnine zvišuje.    

Odmerni odstotek lahko povečamo zaradi skrbi za otroke z EU državljanstvom, če smo zanje skrbeli v njihovem prvem letu starosti. Odmerni odstotek se poveča za 1,36 % za vsakega otroka, a največ za 4,08 %. Do dodatnega odmernega odstotka je praviloma upravičena ženska. Pravico lahko uveljavlja tudi moški,  če je pravico iz naslova starševstva – starševski dopust izrabil vsaj v trajanju 120 dni, pod pogojem, da se o tem dogovori z drugim od staršev. Če dogovor ni možen, pravico uveljavlja tisti od staršev, ki je izrabil večji del starševskega dopusta. Če starševskega dopusta ni izrabil noben od staršev ali pa oba starša v enakem deležu, pravica pripada ženski. V primeru uveljavitve povečanja odmernega odstotka zaradi skrbi za otroka ne moremo uveljavljati znižanja starosti zaradi skrbi za otroka.

Če smo pridobili pravico do starostne ali invalidske pokojnine in smo dopolnili 40 let pokojninske dobe oziroma ustrezno nižjo dobo, če je bila le-ta predpisana po predhodno veljavnih zakonodajah ali v prehodnem obdobju, prejemamo znesek zagotovljene pokojnine, ki od 1. januarja 2020 dalje znaša 555,76 EUR (2020). Znesek zagotovljene višine pokojnine se usklajuje na enak način kot pokojnine.

Najnižja pokojnina od 1. januarja 2025 ne bo smela biti nižja od 29,5 % najnižje pokojninske osnove. Odmerni odstotek za določitev najnižje pokojnine se uveljavlja postopoma: 27 % v letu 2020, 27,5 % v letu 2021, 28 % v letu 2022, 28,5 % v letu 2023 in 29 % v letu 2024.

Odločitve in možnosti na trgu dela vplivajo na višino pokojnine

Naša pokojnina je odvisna od višine pokojninske osnove in odmernega odstotka, ki se povečuje z dolžino dopolnjene pokojninske dobe, zato je pomembno vedeti, kako lahko nekatere oblike dela, prekinitve zaposlitve in predčasna upokojitev vplivajo nanjo.

Delo s krajšim delovnim časom

Če delamo s krajšim delovnim časom, se nam v pokojninsko dobo šteje le sorazmeren del obdobja vključitve v obvezno zavarovanje. To pomeni, da oseba s 4-urnim delovnikom na leto pridobi 6 mesecev pokojninske dobe, oseba s 6-urnim pa 9 mesecev. 

Zaradi dela s krajšim delovnim časom bomo morali delati dlje, saj eno leto dela s krajšim delovnim časom ne pomeni eno leto pokojninske dobe. Pri starosti 65 let bomo imeli dopolnjene manj pokojninske dobe, kot bi jo dopolnili, če bi delo opravljali polni delovni čas, in s tem nižji odmerni odstotek.

V primeru, da delamo 5 let s 4-urnim delovnikom, v tem času pridobimo 2 leti in 6 mesecev pokojninske dobe, če delamo 5 let s 6-urnim delovnikom, pa 3 leta in 9 mesecev.

To pa ne velja v primeru, če delamo s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Plačilo prispevkov za socialno varnost za razliko do polnega delovnega časa od sorazmernega dela minimalne plače v tem primeru zagotavlja Republika Slovenija, mi pa v tem času dopolnimo toliko pokojninske dobe, kot bi jo dopolnili, če bi delo opravljali poln delovni čas. Pokojninska osnova se nam izračuna na podlagi plačanih prispevkov od plače iz sorazmernega dela minimalne plače oziroma od 1. 1. 2021 dalje od sorazmernega dela osnove, ki velja za izračun materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila, vendar ne manj od sorazmernega dela minimalne plače.

Če delamo 2 leti s 4, 5, 6 ali 7 -urnim delovnikom zaradi starševstva, v tem času pridobimo 2 leti pokojninske dobe.

Prekinitve zaposlitve

Če imamo v svoji delovni karieri prekinitve zaposlitve in smo nezaposleni (ne prejemamo nadomestila za čas brezposelnosti), za to obdobje ne pridobimo pokojninske dobe. Zaradi tega bomo pri starosti 65 let imeli dopolnjene manj pokojninske dobe in zato nižji odmerni odstotek, kot ga bi imeli brez prekinitve zaposlitve.

Delo na črno

Če delamo, vendar nimamo sklenjenega delovnega razmerja ali druge oblike zaposlitve in nismo vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma nimamo plačanih prispevkov za zavarovanje, za to obdobje ne pridobimo pokojninske dobe. Zaradi dela na črno lahko pri starosti 65 let ne izpolnjujemo pogoja za pridobitev pravice do starostne pokojnine (15 let zavarovalne dobe) oziroma imamo dopolnjene manj pokojninske dobe in s tem nižji odmerni odstotek, kot bi jo imeli, če bi bili ves čas opravljanja dela vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ravno tako lahko v primeru nastanka invalidnosti ne pridobimo pravic iz tega zavarovanja.

V primeru, da smo se zaposlili pri 25. letih starosti in smo zaradi prekinitev zaposlitve do 65. let dopolnili samo 30 let pokojninske dobe,  znaša  odmerni odstotek starostne pokojnine  49,90 % za ženske in 45,90 % za moške (v letu 2020). Če ne bi imeli prekinitev zaposlitve, bi odmerni odstotek (za 40 let pokojninske dobe) znašal 63,50 % za ženske in 58,50 % za moške (v letu 2020).

Predčasna pokojnina

Če uveljavljamo pravico do predčasne upokojitve, je naša pokojnina trajno nižja, saj se nam pokojnina odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove enako kot starostna pokojnina, nato pa se za vsak mesec manjkajoče starosti, do dopolnitve 65 let,  zmanjša za 0,3 %. 

Če se upokojimo pri 60. letih in imamo 40 let pokojninske dobe (ne pa tudi 40 let pokojninske dobe brez dokupa), izpolnjujemo pogoje za predčasno upokojitev. Naša pokojnina bo v letu 2020 odmerjena od pokojninske osnove v višini 63,50 %, če smo ženska, ali 58,50 %, če smo moški, znesek pokojnine pa se bo znižal za manjkajoče mesece (60) do starosti 65 let, to je za 18 % (0,3 % za vsak manjkajoči mesec).

Odlog upokojitve ali delna upokojitev in izplačilo dela pokojnine

Ko izpolnjujemo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ni obvezno, da se upokojimo. Ostanemo lahko zaposleni ali začnemo delati s krajšim delovnim časom. 

Če ostanemo zaposleni s polnim delovnim časom, lahko poleg plače še tri leta prejemamo 40 % starostne pokojnine, po treh letih pa 20 % starostne pokojnine.

Izplačilo dela pokojnine – 40 % starostne pokojnine lahko uveljavljamo, če izpolnjujemo pogoje za starostno pokojnino in ostanemo v obveznem zavarovanju za polni zavarovalni čas, ki jo lahko prejemamo največ tri leta, nato prejemamo 20 % starostne pokojnine.

Lahko pa začnemo delati s krajšim delovnim časom, najmanj dve uri dnevno ali deset ur tedensko. V takšnem primeru smo delno upokojeni in poleg plače prejemamo delno pokojnino. Če delamo vsaj polovični delovni čas, smo upravičeni tudi do sorazmernega dela izplačila 40 % starostne pokojnine, ki ga lahko prejemamo največ tri leta, nato pa do sorazmernega dela 20 % starostne pokojnine. Delno se lahko upokojimo tudi, če izpolnjujemo pogoje za predčasno upokojitev. V tem primeru nismo upravičeni do sorazmernega dela izplačila 40 % oziroma 20 % predčasne pokojnine.

Z odlogom upokojitve ali z delno upokojitvijo ter nadaljnjo vključitvijo v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja dopolnimo več pokojninske dobe in s tem pridobivamo višji odmerni odstotek.

Če imamo dopolnjenih 40 let pokojninske dobe brez dokupa in izpolnjujemo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ter ostanemo vključeni v obvezno zavarovanje, se nam vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa, vendar največ do treh let zavarovanja, vrednoti ugodneje, in sicer 1,5 % za dopolnjenih šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa oziroma 3 % za dopolnjeno eno leto pokojninske dobe brez dokupa. Skupaj lahko odstotek ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa za tri leta zavarovanja znaša največ 9 %.

Če dopolnimo 40 let pokojninske dobe brez dokupa in izpolnjujemo pogoje za starostno upokojitev ter se odločimo ostati zaposleni za polni delovni čas še tri leta, vsak mesec poleg plače prejemamo tudi 40 % starostne pokojnine. Ob upokojitvi bo odmerni odstotek naše pokojnine višji za 9 % in s tem bo višja tudi naša pokojnina.

Upokojitev ni obvezna

Odločitev, ali bomo pravico do pokojnine uveljavili takoj ob izpolnjenih pogojih ali ne, je naša. Nekateri komaj čakamo upokojitev, bodisi zaradi težav z zdravjem, slabih odnosov v službi, napornega dela, bodisi zaradi želje po preživljanju več časa z družino in prijatelji, uživanju v hobijih in potovanjih. Drugi pa se še vidimo v službi, ki jo opravljamo dobro in z veseljem.

Želimo se upokojiti – kaj moramo storiti?

Pri območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) lahko pred uveljavitvijo pravice do pokojnine pridobimo informacijo o predvidenem datumu izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine in predvideni višini pokojnine.

Pred dejansko uveljavitvijo pravice do pokojnine moramo delodajalcu vročiti odpoved delovnega razmerja, da nas odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj oziroma, če opravljamo samostojno dejavnost, opraviti izbris iz Poslovnega registra ter se odjaviti iz obveznih socialnih zavarovanj, pri zavodu pa vložiti zahtevo za priznanje pravice do starostne ali predčasne pokojnine. Ta je dostopna na spletni strani zavoda na povezavi www.zpiz.si elektronsko z uporabo sistema eVloge za VSE oziroma z uporabo sistema Moj eZPIZ. Zahtevo lahko vložimo tudi pisno ali ustno na zapisnik v času uradnih ur na katerikoli območni enoti zavoda.

Ko smo vložili zahtevo, ji priložimo dokumente, kot so delovna knjižica ali morebitna druga dokazila, dokazilo o prenehanju obveznega zavarovanja, morebitni sporazum staršev o uveljavljanju znižanja starostne meje za otroke, potrdilo delodajalca o obdobju in višini plačanih prispevkov za tekoče koledarsko leto, potrdilo o regresu za letni dopust v letu uveljavljanja starostne pokojnine in dokazilo o zaposlitvi v tujini.

Zavod bo odločbo, s katero bo odločeno o datumu priznanja pravice in njeni višini, praviloma izdal v roku dveh mesecev od dne vložitve zahteve, v primeru, ko gre za odločanje o priznanju pravice z uporabo mednarodnih predpisov, pa v roku šestih mesecev. Če bo zavod ugotovil, da oseba izpolnjuje pogoje za priznanje pravice, vendar iz določenih razlogov še ni mogoče odločiti o višini pokojnine, bo zavarovancu na podlagi razpoložljivih podatkov začasno izplačeval akontacijo. Z dnem pridobitve pravice do pokojnine, vključno v primeru izplačevanja akontacije, bo zavod za nas kot prejemnice ali prejemnika pokojnine uredil prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje.

Zaradi predhodnega preverjanja pravilnosti podatkov o obdobjih zavarovanja in plačah je priporočljivo, da zahtevo za priznanje pravice do starostne ali predčasne pokojnine vložimo približno dva meseca pred prenehanjem opravljanja dela oziroma uveljavitvijo pravice do pokojnine.

O pokojninah na kratko

Upokojitvena starost: 65 let

Starostna pokojnina: 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe; 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa

Predčasna pokojnina: 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe

Odmera predčasne pokojnine: za vsak mesec manjkajoče starosti do 65. let se pokojnina zniža za 0,3 % (največ 18 %)

 Ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa:  1,5 % za dodatnih 6 mesecev, največ 9 % za vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa po dopolnitvi 40 let pokojninske dobe brez dokupa, ki jih dopolnimo v največ treh letih zavarovanja.

• Obvezno zavarovanje:  Če smo v delovnem razmerju, samozaposlena oseba, družbenica ali družbenik, kmet ali kmetica, če imamo sklenjeno drugo pravno razmerje.

Višina prispevka za zavarovanje: 24,35 % mesečne osnove, izračunane na podlagi naše plače (15,5 % prispevek delavke ali delavca, 8,85 % prispevek delodajalca)

Pokojninska doba: vsa obdobja zavarovalne dobe in posebne dobe

Pokojninska osnova: znesek valoriziranih osnov zavarovanke ali zavarovanca (plača, določena nadomestila, drugi prejemki) iz najugodnejših zaporednih (praviloma) 24 koledarskih let zavarovanja, od katerega se odmeri pokojnina

Izračun pokojninske osnove: preračun osnov zavarovanke ali zavarovanca s povprečno letno stopnjo davka in prispevkov, veljavno v posameznem koledarskem letu ter valorizacijskimi količniki, veljavnimi v letu uveljavitve pravice

Minimalni odmerni odstotek: 29,5 % za 15 let in dodatnega 1,36 % za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe

Najnižja pokojninska osnova: 76,5 % povprečne mesečne plače, izplačane v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji ter povečane za odstotek, s katerim so usklajene pokojnine od 1. januarja tekočega koledarskega leta neto dohodka

Najvišja pokojninska osnova: 4-kratnik najnižje pokojninske osnove

 Znesek najnižje pokojnine: 29,5 % najnižje pokojninske osnove; za moške v prehodnem obdobju od 27 % v letu 2020 do 29,5 % v letu 2025

 Zagotovljena pokojnina: Zavarovanki, ali zavarovancu, ki je pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine po določbah ZPIZ-2 in je dopolnil pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti (od leta 2018 dalje – 40 let pokojniske dobe brez dokupa), se izplačuje pokojnina v zagotovljeni višini

 Zvišanje odmernega odstotka zaradi skrbi za otroke: 1,36 % za vsakega otroka, vendar največ 4,08 %

Valorizacija osnov iz preteklih let: objavljeni enkrat letno, veljajo v letu objave

Več informacij o pokojninskem sistemu najdete na spletni strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.