Ženske in pokojnina
Nikjer na svetu ni vseeno, ali na trg dela vstopite kot ženska ali kot moški. Razlike med spoloma na trgu dela so predvsem odraz različnih odločitev in možnosti žensk za prisotnost na trgu dela zaradi usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Ženske so posledično pogosteje zaposlene za krajši delovni čas, imajo manj delovne dobe, v povprečju prejemajo nižje plačilo, so z dela pogosteje odsotne zaradi skrbstvenih obveznosti, jih je manj na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih – vse to vpliva tudi na možnosti upokojevanja in višino pokojnine.
Seznanite se, kako različne odločitve in možnosti vplivajo na pokojnino.
Jana je trgovka. Zaposlila se je pred tridesetimi leti, ko je bila stara 19 let, delala je neprekinjeno.
Prvih 23 let je delala polni delovni čas, zadnjih 7 let pa dela s krajšim delovnim časom, po 6 ur dnevno. Koliko pokojninske dobe ima in kdaj se bo lahko upokojila, če bo v prihodnje neprekinjeno delala s krajšim delovnim časom oziroma s polnim delovnim časom?
STANJE LETA 2020
Za 23 let dela s polnim delovnim časom je Jana pridobila 23 let pokojninske dobe. Za 7 let, ko dela s krajšim delovnim časom, 6 ur dnevno, pa je vsako leto pridobila 9 mesecev pokojninske dobe, skupaj torej 5 let in 3 mesece pokojninske dobe. Jana, ki je danes stara 49 let, ima 28 let in 3 mesece pokojninske dobe. Če bo še naprej delala s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno in posledično vsako leto pridobila 9 mesecev pokojninske dobe, se bo ob izpolnjevanju pogojev za starostno upokojitev lahko upokojila čez 15 let in 9 mesecev, ko bo dopolnila 40 let pokojninske dobe in bo stara 64 let in 8 mesecev. Če bo v prihodnje delala s polnim delovnim časom, se bo lahko starostno upokojila čez 11 let in 9 mesecev, ko bo stara 60 let in 9 mesecev.
Koliko bo znašala Janina pokojnina ob predpostavki, da je vseskozi prejemala minimalni osebni dohodek?
Janina pokojnina bo ob predpostavki, da je vseskozi prejemala minimalni dohodek in bo še naprej, vse do upokojitve, delala 6 ur dnevno znašala 586,43 EUR. Če bo Jana do upokojitve delala s polnim delovnim časom bo višina njene pokojnine enaka – 586,43 EUR, le da se bo v tem primeru lahko upokojila pet let prej.
Kaj pa če bi Jana vseskozi prejemala povprečno plačo?
Če bi Jana vseskozi prejemala povprečno plačo, bi njena pokojnina znašala 744,69 EUR tako v primeru, ko bi delala vse do upokojitve s krajšim delovnim časom – 6 ur dnevno, kot če bi delala s polnim delovnim časom, le da bi se v slednjem primeru lahko upokojila pet let prej.
Katja se je zaposlila leta 2000, ko je bila stara 25 let, in je mati dveh šoloobveznih otrok. Po rojstvu prvega otroka (leta 2007) je po izrabljenem materinskem in starševskem dopustu delala dve leti polovični delovni čas zaradi starševstva, 4 ure dnevno.
Po rojstvu drugega otroka (leta 2011) se je po izrabljenem materinskem in starševskem dopustu odločila delati s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. S krajšim delovnim časom, 6 ur dnevno, je delala pet let. Sedaj dela s polnim delovnim časom. Koliko pokojninske dobe ima in kdaj se bo lahko upokojila, če bo v prihodnje neprekinjeno delala s polnim delovnim časom?
O Katji
Katja je od zaposlitve leta 2000 do danes pridobila 20 let pokojninske dobe. V pokojninsko dobo se namreč šteje tudi čas, ko je bila Katja na materinskem in starševskem dopustu in je prejemala materinsko in starševsko nadomestilo. Prav tako se ji obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva upošteva kot polni delovni čas.* Katja se bo tako lahko starostno upokojila čez 20 let, ko bo imela 40 let pokojninske dobe in bo stara 65 let. Če bo uveljavljala znižanje starosti zaradi skrbi za otroka (za dva otroka se ji lahko starost zniža za 16 mesecev,) se bo lahko upokojila pri 63 letih in 8 mesecih, vendar bo imela krajšo pokojninsko dobo.
* V skladu z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih staršu, ki ima pravico do materinskega,očetovskega in starševskega dopusta, za čas izrabe pripada nadomestilo plače in je v tem obdobju tudi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan. Za čas krajšega delovnega časa zaradi starševstva pa starš prejema plačo za dejansko delovno obveznost, Republika Slovenija pa mu do polne delovne obveznosti zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Od 1.1.2021 se bo za čas do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost obračunalo na način kot pri izračunu nadomestil opredeljenih v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, vendar ne manj od sorazmernega dela minimalne plače.
STANJE LETA 2020
Koliko bo znašala Katjina pokojnina ob predpostavki, da je vseskozi prejemala plačo v višini 2- kratnika povprečne plače?
Katjina pokojnina bo ob predpostavki, da je vseskozi prejemala plačo v višini 2-kratnika povprečne plače, v primeru, če bo uveljavljala višji odmerni odstotek zaradi skrbi za otroke znašala 1.544,52 EUR. V primeru, da bo uveljavljala pravico do znižanja starosti zaradi otrok pa 1.433,50 EUR.
Kaj pa če Katja ne bi delala s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, kakšna bi bila njena pokojnina?
Če Katja ne bi delala s krajšim delovnim časom zaradi starševstva in bi uveljavila višji odstotek zaradi skrbi za otroke, bi njena pokojnina znašala 1.553,17 EUR. Če bi uveljavila pravico do znižanja starosti zaradi otrok pa 1.433,50 EUR.
Maja se je prvič zaposlila pred petindvajsetimi leti, ko je bila stara 20 let. Štiri leta po zaposlitvi je rodila prvega otroka, nato čez dve leti drugega in čez tri leta še tretjega.
Po končanem zadnjem materinskem in starševskem dopustu (prej porodniškem in dopustu za nego in varstvo otroka) se je odločila, da za nekaj časa ostane doma. Ponovno se je zaposlila za polni delovni čas, ko je bil najmlajši otrok star 8 let. Koliko pokojninske dobe ima in kdaj se bo lahko upokojila, če bo v prihodnje neprekinjeno delala s polnim delovnim časom?
O Maji
Maja je do odločitve, da po rojstvu tretjega otroka ostane doma, dopolnila 10 let pokojninske dobe. V tem obdobju je trikrat izrabila tudi materinski in starševski dopust, ki se ji je štel v pokojninsko dobo. Po rojstvu tretjega otroka in po izrabi materinskega in starševskega dopusta je na svojo željo odpovedala delovno razmerje in ostala doma 7 let. V tem obdobju ni bila pokojninsko zavarovana in ji pokojninska doba ni tekla. Nato se je pred osmimi leti ponovno zaposlila za polni delovni čas in do danes pridobila 8 let pokojninske dobe. Maja ima danes tako skupno 18 let pokojninske dobe in se bo lahko starostno upokojila pri 65. letih starosti, ko bo imela 38 let pokojninske dobe.
STANJE LETA 2020
Maja ne more uveljavljati znižanja starosti zaradi skrbi za otroke, saj bo 38 let pokojninske dobe brez dokupa, ki je pogoj za uveljavitev znižanja starosti, dopolnila pri starosti 65 let.
Koliko bo znašala Majina pokojnina ob predpostavki, da je imela povprečno plačo?
Majina pokojnina bo, ob predpostavki, da je imela povprečno plačo, znašala 760,64 EUR in vključuje odstotek povečanja zaradi skrbi za otroke.
Če bi se Maja za čas, ko ni bila zaposlena (če bi ji finančne zmožnosti to dopuščale), prostovoljno vključila v obvezno pokojninsko zavarovanje, bi s tem pridobila 7 let pokojninske dobe. Ker bi pokojninsko dobo pridobila za obdobje do 31. 12. 2012, bi se ji štela kot pokojninska doba brez dokupa. Pogoja za dosego starostne pokojnine – 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa – bi izpolnila čez 15 let.
Koliko bi znašala Majina pokojnina v tem primeru, ob predpostavki, da je imela povprečno plačo?
Majina pokojnina bi bila v tem primeru nekoliko višja in bi znašala 792,53 EUR (vključuje odstotek povečanja zaradi skrbi za otroke). Upokojila bi se pet let prej, pri starosti 60 let. *
* Za generacijo, rojeno leta 2000, so pri izračunavanju upoštevali spol, dve starostni meji (30 let, ko se ženske in moški praviloma soočajo s skrbjo za otroke, in 54 let, ko se soočajo s skrbjo za ostarele starše), izobrazbo (manj kot srednja šola, srednja šola, višja šola ali več), starost ob vstopu na trg dela (19, 21 in 24 let), potek kariere (delo brez prekinitev, 3-letno obdobje brezposelnosti), poleg tega pa še pet drugih možnosti (osnovna možnost dela s polnim delovnim časom, 80-odstotni delovni čas za 6 let, 50-odstotni delovni čas za šest let, 6-letna prekinitev brez ‚plačne kazni‘ in 6-letna prekinitev s ‚plačno kaznijo‘).
Pri upoštevanju ‚plačne kazni‘ je plača na ravni tiste pred prekinitvijo, povečane skladno z rastjo povprečne plače v državi v 6-ih letih prekinitve, ni pa povečanja zaradi pridobivanja izkušenj in napredovanja.
Marija se je zaposlila leta 1985 po končani srednji šoli, ko je bila stara 19 let. Zaposlena je bila vse do leta 2009, ko je izgubila zaposlitev.
Od takrat se ni več zaposlila, temveč opravlja priložnostna dela, za katera nima sklenjenega delovnega razmerja – dela na črno. Zasluži toliko, da ima dovolj za preživljanje, a vedno bolj jo skrbi, kdaj se bo lahko upokojila in kakšna bo njena pokojnina. Koliko pokojninske dobe ima in kdaj se bo lahko upokojila?
O Mariji
Marija je do leta 2009, ko je izgubila zaposlitev, dopolnila 24 let pokojninske dobe. Ker zaposlitve ni izgubila po svoji krivdi, ji je po takratni zakonodaji pripadalo nadomestilo za čas brezposelnosti v trajanju 9 mesecev. Marija se bo lahko starostno upokojila pri 65. letih in doseženi pokojninski dobi 24 let in 9 mesecev, če bo še naprej delala na črno in ne bo zavarovana. Če bi se Marija sedaj zaposlila in neprekinjeno delala s polnim delovnim časom, bi se prav tako lahko starostno upokojila pri 65. letih, njena pokojninska doba pa bi bila daljša, in bi znašala 35 let.
STANJE LETA 2020
Koliko bo znašala Marijina pokojnina ob predpostavki, da je imela povprečno plačo?
Če bo Marija še naprej delala na črno, bo njena pokojnina, ob predpostavki, da je imela, ko je bila vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje povprečno plačo, znašala 489,50 EUR. Če se bo Marija zaposlila in vključila v pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas bo imela 664,94 EUR pokojnine.
Andreja je dopolnila 61 let in ima 40 let pokojninske dobe.
Večino pokojninske dobe, 33 let, je pridobila na podlagi obvezne vključitve v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ko je bila zaposlena, 3 leta pokojninske dobe je za čas študija dokupila pred petimi leti, zadnja 4 leta pa je bila prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje. Ali se lahko starostno upokoji?
O Andreji
Andreja izpolnjuje pogoje za predčasno upokojitev. Obdobje, ko je bila prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje in dokup zaradi študija, se ji šteje kot pokojninska doba, vendar ne kot pokojninska doba brez dokupa, saj gre za obdobje po 1. 1. 2013. * Ker ne izpolnjuje pogoja 40 let pokojninske dobe brez dokupa, se ne more upokojiti starostno, temveč predčasno. To pomeni, da se bo njena odmerjena pokojnina znižala za 0,3 % za vsak manjkajoči mesec do starosti 65 let.
* Zakon o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2H) je uvedel spremembo, da se v pokojninsko dobo brez dokupa šteje tudi dokupljena zavarovalna doba do 31.12.2012, ki bo stopila v veljavo 1.1.2021.
STANJE LETA 2020
Koliko bo znašala Andrejina pokojnina ob predpostavki, da je imela plačo v višini 2-kratnika povprečne plače?
Andrejina pokojnina bo, ob predpostavki, da je imela 2-kratnik povprečne plače, znašala 1.274,90 EUR.
Koliko bi znašala Andrejina pokojnina, če bi imela povprečno plačo?
Če bi Andreja imela povprečno plačo, bi znašala njena pokojnina 637,45 EUR.
In koliko bi znašala pokojnina, če bi Andreja prejemala minimalno plačo?
Če bi Andreja prejemala minimalno plačo, bi njena pokojnina znašala 486,42 EUR.
Metka izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev. Stara je 60 let in ima 40 let pokojninske dobe. Odločila se je, da bo ostala zaposlena še naslednja tri leta.
Če bo Metka delala s polnim delovnim časom in se bo upokojila čez tri leta od izpolnjevanja pogojev za starostno pokojnino, se ji bo odmerni odstotek za vsako nadaljnje leto dela povišal za 3 %, skupno za 9 %. Metka bo v naslednjih treh letih, ko bo še zaposlena in s tem tudi zavarovana, poleg plače prejemala še del starostne pokojnine. Metka lahko dela tudi s krajšim delovnim časom in se delno upokoji. Če bo delala s polovičnim delovnim časom bo poleg plače prejemala še delno starostno pokojnino in sorazmerni del starostne pokojnine, odmerni odstotek ob upokojitvi čez tri leta pa bo višji za 4,5 % (1,5 % za vsako leto).
STANJE LETA 2020
Koliko bo znašala Metkina pokojnina, če bo ostala zaposlena še naslednja tri leta, ob predpostavki, da je prejema vseskozi povprečno plačo?
Če bo Metka ostala zaposlena in vključena v zavarovanje še naslednja tri leta, bo poleg plače prejemala še del starostne pokojnine v višini 297,87 EUR. Ko se bo čez tri leta upokojila bo njena pokojnina znašala 850,23 EUR.
Lahko pa se Metka odloči, da se bo upokojila delno in ostala zaposlena za polovični delovni čas naslednja tri leta. Kakšna bo njena pokojnina v tem primeru?
V tem primeru bo Metka poleg plače za polovični delovni čas dobila še delno starostno pokojnino (za 4 ure), ki bo znašala 372,34 EUR in sorazmerni del zneska dela starostne pokojnine v višini 148,94 EUR, skupaj 521,28 EUR. Ko se bo čez tri leta upokojila bo imela 797,46 EUR pokojnine.
Kakšna pa bi bila Metkina pokojnina, če bi se upokojila takoj, ko je izpolnila pogoje za upokojitev, ob predpostavki, da je prejemala vseskozi povprečno plačo?
Če bi se Metka upokojila takoj, ko je izpolnila pogoje za starostno upokojitev, bi njena pokojnina znašala 744,68 EUR.
Koliko bi znašala Metkina pokojnina, če bi imela vseskozi plačo v višini 2-kratnika povprečne plače?
V primeru, da bi Metka imela 2-kratnik povprečne plače, bi njena pokojnina, če bi se upokojila takoj znašala 1.489,37 EUR.
Če bi se Metka upokojila delno in ostala zaposlena za polovični delovni čas, bi poleg plače za polovični delovni čas dobila še delno starostno pokojnino (za 4 ure), ki bi znašala 744,69 EUR in sorazmerni del zneska dela starostne pokojnine v višini 297,87 EUR, skupaj 1.042,56 EUR. Ko bi se čez tri leta upokojila, bi njena pokojnina znašala 1.594,92 EUR.
Če bi Metka ostala delovno aktivna in vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje še naslednja tri leta, bi poleg plače prejemala še del starostne pokojnine v višini 595,75 EUR. Ko bi se čez tri leta upokojila, bi njena pokojnina znašala 1.700,46 EUR.
In koliko bi znašala Metkina pokojnina če bi imela minimalno plačo?
Če bi Metka prejemala minimalno plačo in bi se upokojila takoj, bi njena pokojnina znašala 568,25 EUR.
Če bi se Metka upokojila delno in ostala zaposlena za polovični delovni čas, bi poleg plače za polovični delovni čas dobila še delno starostno pokojnino (za 4 ure), ki bi znašala 284,12 EUR in sorazmerni del zneska dela starostne pokojnine v višini 113,65 EUR, skupaj 397,77 EUR. Ko bi se čez tri leta upokojila, bi njena pokojnina znašala 608,52 EUR.
Če bi Metka ostala delovno aktivna in vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje še naslednja tri leta, bi poleg plače prejemala še del starostne pokojnine v višini 227,30 EUR. Ko bi se čez tri leta upokojila, bi njena pokojnina znašala 648,79 EUR.